20.8.2010
Tako, pa sva tudi midva dočakala svojo Grčijo. Potovala sva s kombijem vsega skupaj tri tedne. Odločitev kako do Grčije je bila takoj jasna, saj naju južne sosede ne zanimajo in bi bila torej vožnja nesmiselna. Poleg tega, da bi bila utrujena tudi od nje ne bi odnesla nič. Tako sva že nekje marca poiskala ugodno karto za trajekt z opcijo Camping on board.
Odhod planirava nekje ob 4.00 zjutraj. Pri natovarjanju še zadnjih »malenkosti« se odhod gladko prestavi na 5.00 uro. Panike nisva delala, saj sva imela trajekt komaj ob 16.00. Takoj po štartu sem ugotovil, da mi rele proti spraznjenju bivalne baterije izklaplja hladilnik. Po poti do Italije sva naredila nekaj postankov za kavo, jaz sem pa še na hitro pogledal kaj bi lahko bilo. Napake nisem našel, zato sem hladilnik priklopil brez releja. Malo pred Ancono nama je odpovedal še radio, kasneje v pristanišču pa tudi notranje luči. Počasi sem prišel do ideje, da nekaj ni v redu s polnjenjem, zato preverim varovalke in najdem poškodovano varovalko preko katere se polni dodaten acu. Težava odpravim v trenutku, še dobro da sem kupil en kup varovalk. Ob dveh prispeva pred trajekt, vendar se naložimo komaj ob 17.00. Na trajektu sva ugotovila, da nimava pravilnega priklopa za elektriko, gledanje filmov torej odpade, hladilnik pa vsake toliko na »šverc« priklopiva s plinom. Zvečer spijeva pivo in zaspiva v kar precejšnji vročini.
21. in 22.8.2010
Drugi dan vstaneva relativno zgodaj, pojeva zajtrk, spijeva kavo in kmalu se ustavimo v Igoumenitsi, kjer se skoraj polovica camperjev izkrca. Končno lahko malo bolj zadihamo in dobimo tudi malo svežega zraka v notranjost. Izkrcamo se ob 14.30. Najin plan je spanje v bližini Patrasa in naslednji dan pot proti Lefkasu. Po prebranih potopisih se odločiva za plažo Kastro, na zahodu Peleponeza. Najina odločitev je pravilna, saj v družbi 20 camperjev preživiva mirno noč, spoznava lastnika parcele in se tako odločiva ostati še dodaten dan. Preživiva ga v senci z občasnim hlajenjem v prijetno hladnem morju.
23.8.2010
Zjutraj se zgodaj odpraviva proti Lefkadi, saj se zaradi psa ne želiva voziti po vročini. V planu imava ogled glavnega mesta, Milos beach, kjer bom jaz nekaj dni kajtal, in spanje v bližini. Po poti naju garmin spelje po ovinkasti cesti čez malo in ozko vasico in tako izgubiva kar nekaj časa z »obvozom«. Malo pred mostom sva priči ogromnemu požaru. Kolikor sem uspel videti, je gorelo kmetijsko zemljišče, ogenj pa se je razširil do ceste, po kateri smo se vozili. Neverjetno kako je narava lahko mogočna in človek nemočen v boju proti njej. V Lefkasu se sprehodiva po promenadi, pojeva gyros in preveriva razmere na Milos beach. Zvečer se podava za iskanjem primerne plaže za spanje. Že doma sem si ogledal potencialno plažo, ki se je kmalu izkazala za napačno. Po zelo strmi vožnji do makadama sem močno obremenil zavore, ki so pod težo potnikov in prtljage začele spuščati nadležne zvoke. Na plaži srečava nekaj grških kopalcev in italjane, ki so spali v šotorih. Plaža naju ni prepričala, tako sva v enem od potopisov našla koordinate za primerno plažo. Dan se bliža koncu zato odhitiva proti jugu. Ponovno preveč zaupava garminu, ki naju spelje po zelo ozkem in strmem makadamu do hiše, kjer se cesta konča. Poskušam obrniti, vendar kopljem na mestu. Domačin mi priskoči na pomoč in po nekaj poskusih se pripeljem nazaj na asfaltirano cesto. Plažo Gialos najdeva po prevoženi zelo strmi in ovinkasti cesti. Parkirava na prašnem makadamu ob plaži, v družbi nemških dopustnikov s šotori in kamperji. Odlašava z odhodom, ker ne veva, če bo bus zmogel pot nazaj.
24.8.2010
Dan preživa na plaži z občasnim hlajenjem ob mrzlem pivu in kopanju v morju. Ker je cesta za nazaj zelo ozka in strma, se odločiva za odhod v zgodnjih jutranjih urah.
25.8.2010
Zgodaj zjutraj se odpraviva proti mestu Lefkada, pot iz plaže poteka nemoteno. Nekje v hribih si v družbi ovc in sončnega vzhoda privoščiva zajtrk. V mestu greva na kavo in na Milos beach, kjer sprostim svojo »odvečno« energijo s celodnevnim kajtanjem. Proti večeru se odpraviva poiskati plažo, vendar ne najdeva nič, kar bi pritegnilo najino pozornost. Precej utrujena se parkirava ob cesti skupaj z nemškim avtodomom in prespiva brez problemov, vendar z občasnimi motnjami avtomobilov, ki se peljejo mimo. Ker imava za naslednji dan ponovno plan Milos beach se ne želiva preveč oddaljiti od Lefkade.
26.8.2010
Okoli sedme ure se prebudiva, pospraviva kombi in se odpeljeva proti mestu, kjer pojeva »full breakfast«, za katerega mi ni žal denarja. Počasi se začne vse prebujati, midva pa se odpraviva na Milos beach, kjer ob ležanju in občasnem kopanju, počakava ugoden veter. Zvečer načrtujeva spanje na bližnji plaži.
27.8.2010
Prespiva brez težav, v majhnem zalivu poleg kraja Tsoukalades. Po jutranjem kopanju, pojeva zajtrk in se odpeljeva v Lefkado na kavo. Po kosilu oddideva na Milos beach, kjer sem spet celo popoldne na vodi. Zvečer se vrneva na isto plažo, vendar tokrat pozno zvečer dobiva obisk policistov, a naju skrita v temi ne opazijo. Ko pregledajo prazne šotore na plaži se odpeljejo stran. Predvidevam, da naju je kdo prijavil, saj so domačini ravno odhajali, ko sva se pripeljala.
28.8.2010
Zjutraj vstaneva in se odpeljeva proti Lefkadi. Pogoji na Milosu so mi zelo všeč, zato ostaneva še en dodaten dan, namenjen kajtanju, vendar se ta dan ne počutim najbolje, zato končam s kajtanjem ob petih popoldne in odločiva se za premik do Vasilikija. V planu je spanje v okolici in naslednji dan vožnja s trajektom do Kefalonije. V Vasilikiju ne najdeva nič primernega za prespati, tako naju pot odpelje nazaj na zahod otoka, kjer poskusiva srečo na plaži Egremnoi. Preveč turistična, prašna in polna ljudi. Tako spet pristaneva na plaži Gialos in v miru prespiva.
29.8.2010
Zjutraj dolgo spiva, se cel dan kopava in uživava ob branju knjig in brezdelju. Odhod na Kefalonijo prestavljen za en dan.
30.8.2010
Ker sva že zvečer pospravila svoje stvari, se zjutraj kmalu odpeljeva proti Vasilikiju, iz katerega pelje trajekt na Kefalonijo. Zapeljeva se še do plaže Porto Katsiki, se malo sprehodiva in greva naprej. Ker imava do trajekta še slabi dve uri časa, greva v Vasilikiju na kavo in si privoščiva zajtrk iz lokalne pekarne. Pekarna je kot iz pravljice in jo toplo priporočam. Ob 12.00 se vkrcamo na trajekt, vožnja do Kefalonije traja 1 uro. Ob 13.00 prispemo v Fiskardo, manjše ribiško mestece, polno jadrnic in jaht. Tukaj uživava v miru, se sladkava s sladoledom in nakupiva še par daril za domov. Počasi nama zmanjkuje goriva in se presenečena obrneva na črpalki, ko nama lastnik pove, da nima dizla. Zaenkrat še ni kritično, vendar upam, da je bila to bolj izjema kot pravilo. Po poti se ustaviva v majhnem, a simpatičnem mestu Assos. Mesto oz. bolj vasica je zelo umirjena, »promenada« teče ob zalivu, kjer je parkiranih tudi nekaj čolnov. V taverni na koncu si privoščiva kosilo in mrzlo pivo. Vročina naju čisto zdela. V planu imava plažo Petanoi, na kateri bi lahko prespal. Na plaži je nekaj tavern in apartmajev, turistov ni več, zelo se opazijo zadnji vzdihljaji sezone, vendar se vseeno odločiva za drugo izbiro in se odpeljeva do Platia Amnos beach, ki obeta prazno parkirišče s čudovitim razgledom. Izbira je pravilna, saj v miru prespiva v družbi italijanskega avtodoma.
31.8.2010
Ponoči imava deževno budnico, zato hitim zapirati vrata. Prebudiva se v hladnejše in oblačno jutro in po zajtrku se odločiva premagati kar nekaj stopnic in 100 m višinske razlike do plaže, kjer preleživa do popoldneva. Na kosilo se odpraviva do mesta Lixouri, se sprehodiva po centru, ki je skoraj prazen in se odpeljeva do plaže Mania. Na plaži ostaneva sama in se skrita na parkirišču pripraviva na spanje. Zaradi oblačnega in vetrovnega dneva iz dna potovalke vlečem dolge rokave.
1.9.2010
Po zajtrku se odpraviva nazaj v Lixouri, kjer počakava trajekt do Argostolija. Trajekt pelje čez zaliv, ki poteka proti središču Kefalonije in prihrani pot z avtomobilom okoli po otoku. Cena vožnje je okoli 8 eur za dve osebi in avto, traja pa nekje 20 minut. Odločitev je lahka. V Argostoliju sva naredila postanek in se sprehodila po ulicah, opravila nekaj nakupov in spila kavo. Mesto je polno turistov, izredno živahno in prijetno. Po ogledu, sva z vožnjo nadaljevala proti jugu, kjer sva imela namen poiskati primerno plažo za spanje. Zapeljeva se proti obali in najdeva zapuščeno plažo z betonsko ploščadjo in tušem. Plaža neuporabna saj je bolj kot ne v skalah, prostor je primeren zgolj za premočitev, ima pa na uporabo tuš. Dostop je možen s kakšnim manjšim kombijem. Na poti nazaj sva doživela prvo poškodbo kombija. Pri vožnji v klanec je vrglo iz prve prestave, vendar ni bilo občutiti kakšnih težav. Peljeva se naprej ob obali in zavijeva proti naslednji plaži po klancu navzdol. Najdeva taverno, nek nemški avtodom je sicer imel namen prenočevati, vendar ker ne želiva težav se odpeljeva po ozki cesti naprej, do prvega klanca, ko ne morem več prestaviti v prvo. Speljevanje je nemogoče, prav tako vožnja proti glavni cesti. Zavijem za cesto in ker je pozno popoldne se odločiva prespati tukaj. V spominu imam mehanično delavnico, ki sva jo srečala na poti, zato narediva načrt kako pripeljati kombi nazaj. Po pregledu ceste se odločim prvi del prevoziti vzvratno, nato nadaljevati v drugi prestavi. V sosednji vasi opaziva požar, ki ga gasijo z dvema letaloma. Ker je veter zelo močan, se ta hitro širi in začne naju skrbeti ali lahko doseže tudi nas. Zapeljeva se v bližino nemškega avtodoma ob plaži v primeru, da bi se bilo potrebno odstraniti. Požar so uspeli pogasiti, zato v miru prenočiva pred taverno.
2.9.2010
Zjutraj vstaneva bolj zgodaj, da lahko mirno odpeljem po klancu do glavne ceste. Zapeljeva se do mehanične delavnice, kjer nekaj nastavljajo in naredijo še slabše kot je bilo. Poškodba je v menjalniku in ne morejo popraviti. Odpeljeva se dalje proti vzhodu Kefalonije, glavne ceste me načeloma ne skrbijo, vendar razmišljam kakšna bo situacija na trajektu. V garminu poiščem drugo delavnico in ustaviva se na poti. Mehanik je zelo prijazen, ponovno nastavlja in postavi enako diagnozo. Razložim mu, da potrebujem prvo prestavo za trajekt in da nekako moramo rešiti nastalo situacijo. Prekliče vse naokoli in pridemo do zaključka, da se ne da kaj dosti narediti. Po otokih ni rabljenih menjalnikov niti rezervnih delov, pokliče tudi na celino, vendar brez uspeha. Ker se mu zdi teden dni premalo časa, da zadevo reši, nama predlaga nadaljevanje vožnje brez prve prestave. Tako sva se odpeljala do mesta Skala, kjer sva pojedla kosilo in se sprehodila čez majhen center, obdan z borovci. Nato sva v iskanju plaže prispela vse do Porosa, kjer je na koncu mesta plaža Ragia primerna za spanje. Ker gre tudi iz Porosa trajekt na celino se ustaviva in prenočiva.
3.9.2010
V miru prenočiva in pozno vstaneva. Po zajtrku sva se kopala, gledala filme in se počasi odpravila do mesta. Sprehodila sva se po mestu, poiskala trgovino, pila kavo in se na poti nazaj ustavila še na dobrem kosilu. Ta dan je bil namenjen lenarjenju. Popoldne sva se odpravila še na krajši sprehod izven mesta in ponovno prespala kot dan poprej. Ta večer sva dobila družbo dveh kamperjev iz Italije in Francije.
4.9.2010
Ker sva imela časa dovolj sva si vzela en dan še za obisk Samija. Mesto oddaljeno nekaj km od Porosa, je mirno in majhno. Sprva sem bil zaskrbljen, ker nisem vedel kakšno cesto pričakovati, saj se glede na stanje kombija nisem smel peljati v zelo ovinkaste in strme ceste. Na koncu sva vse prevozila brez težav, kljub ovinkom in strmemu vzpenjanju. Ta dan je bilo slabo vreme, zelo oblačno in deževno, zato sva prevedrila v lokalnem kafiču. Odločila sva se tudi za ogled podzemnega jezera Melissani, ki je sicer lep in vreden ogleda, vendar so z vstopnino zelo pretiravali. 7 eur po osebi je absolutno preveč za ogled, ki ne traja več kot 10 minut. Po končanem ogledu naju je pot peljala do kraja Agia Evfimia, kjer sva se sprehodila po promenadi ob jadrnicah in lokalnih čolnih. Prenehalo je deževati, zato se odpeljeva nazaj do Porosa, kjer sva prespala že tretjič.
5.9.2010
Po pregledu potopisov in premisleku se odločiva, da nadaljujeva najin dopust na Peleponezu. Iz Porosa vozi trajekt trikrat na dan, midva se odločiva za odhod ob 13.00. Vreme se je izboljšalo, ponovno je vroče in sončno. Dopoldne sem na kavi končno usposobil predplačniški paket mobilnega interneta, tako da lahko sedaj dobiva informacije tudi iz spleta. Pa tudi na forum se lahko kaj javim. Kupiva karto za trajekt, ki vozi Poros-Kylini, vožnja pa traja slabo uro in pol. Cena ne pretirana 67 eur za dve osebi in kombi. Naložim se brez težav, saj se v spodnje nadstropje zapelješ naravnost. Vožnja mine hitro in že smo na Peleponezu. Odločila sva se, da greva poiskat plažo proti jugu, kjer postaneva za kakšen dan ali dva, potem se pa odpeljeva čez notranjost proti Korintskemu prekopu. Na poti se ustaviva še v mestu Olympia, kjer si želiva ogledati arheološko pot. Ker naju s psom zavrnejo, zunaj je pa zelo vroče se odločiva, da ta ogled izpustiva. V mestu najdeva taverno, kjer pojeva souvlaki, v bližnji trgovini nakupiva zaloge in odrineva dalje. Pri kraju Kalo Nero opaziva kar nekaj kamperjev, zato se spustiva do plaže. Parkirišče solidno, plaža je umazana, v vodi je kar veliko trave. Na hitro se vrževa v morje stuširava s tušem na plaži, nato pa ob pivu počakava sončni zahod in odideva spat.
6.9.2010
Prespala sva brez težav, vendar nama plaža ni bila všeč zato se odpraviva dalje. Tudi ostali so odšli naprej. Odrinila sva proti jugu, cilj nama je bila Kalamata, ker sem zasledil, da je v bližini kajtarska plaža. Odločiva se, da se drživa glavne ceste, ki pelje ob obali. Ta »glavna« cesta se kmalu začne vzpenjati v hribe in male vasice. Ko sem nekajkrat obtičal z drugo prestavo sredi klanca in ozke ulice sem vedel, da nekaj ni prav. Pregledava po garminu in zemljevidu ter ugotoviva, da sva zašla iz smeri, po najbolj lokalnih in strmih cestah. Hitro se vrneva do glavne ceste in že šibava s peto proti obali. Po poti nisva našla nič primernega za spanje, zato sva prevozila skoraj celotno pot do Kalamate. Vmes se je zelo pooblačilo in kmalu je začelo deževati. Ceste so se spraznile, taverne zaprle. Midva pa le nekaj kilometrov pred Kalamato najdeva tablo za plažo Velika beach in hitro zavijeva proti morju. Pri plaži je parkiran še en nemški kamper in na bližnjem travniku ravnotako dopustujejo nemški prikoličarji. Odločiva se ostati in ob dežju gledava filme v kombiju.
7.9.2010
Vroče sonce naju prežene iz postelje, zato se po zajtrku okopava v prijetnem morju. Za danes je plan Kalamata in iskanje plaže za kajtanje. Skozi celotno potovanje sva opazila, da v večjih mestih vlada splošen nered in umazanija. Tudi tukaj ni nič drugače, saj že po poti do mesta srečava ciganska naselja in ženske, ki na križiščih čistijo šipe za drobiž. Zapeljeva se čez mesto ob plaži, vendar ne najdeva drugega kot cele vrste ležalnikov in senčnikov, zato se hitro obrneva nazaj. Po poti sva videla tablo za plažo Bouka in odhitiva pogledat situacijo. Odkrijeva zelo dolgo peščeno plažo, ki ima na začetku sicer neko osamljeno turistično naselje, takoj čez mostiček pa se nadaljuje makadamska cesta. Tukaj je plaža celo daljša, čista in s tuši. Ustaviva se, saj zelo piha in kmalu ugotovim, da je to plaža, ki sem jo iskal. En dva tri zložim opremo iz kombija in že sem v vodi. Odločiva se, da tukaj prespiva, vendar se zvečer okoli naju smukajo sumljivi ljudje in vozila. Ker sva edina parkirana in se ne počutiva varno odideva nazaj do Velika beach, kjer prenočiva.
8.9.2010
Po jutranjem kopanju, se odločiva, da najino pot nadaljujeva proti Korintu. Pot naju vodi čez notranjost Peloponeza, ki se nekje na polovici iz regionalne ceste spremeni v avtocesto. Po prevoženih cca. 150 km prispeva do Korintskega prekopa. Sprehodiva se čez most in opazujeva pogumneže, ki se odločijo za bunge jumping v sam prekop. Sledi vožnja čez mesto Korint in ogled arheoloških ostankov starega mesta. Dan je izjemno vroč in zelo primeren za oglede ruševin. :) Po kosilu odrineva po obalni cesti na lov za prenočišče. Cesta vso pot poteka vzdolž obale, zato ni primerna za prenočevanje. Je pa zelo prijetna za vožnjo, mimo šibajo majhna mesta in morje. Po celodnevni vožnji, se spomnim Mikijevega potopisa in omembe spanja v bližini Patrasa. Po poti na hitro preverim informacije in odhitiva do mesta Diakopto. Na koncu mesta je super plaža z veliko ravnega prostora in tuši. Skozi celotno obalo so parkirani kamperji in tudi midva se jim pridruživa, ker nameravava počakati na trajekt do sobote.
9.9.2010
Prebudiva se v vroče jutro in ko se končno spravim iz kombija opazim prazno gumo. Očitno je bila malo poškodovana in je čez noč spustila. Ok, imam rezervno, ki sicer ni preverjena, ampak upam, na najboljše. Lotim se menjave. Takoj naletim na težavo, saj se vijaki niti prestavijo ne. Odpraviva se na lov za vulkanizerjem, saj se spomnim, da so skoraj na vsakem vogalu, vendar verjetno v kakšnem drugem kraju, ker jih tukaj ni. Na bencinski črpalki sem si sposodil drog, s katerim sem lahko odvil vijake. Guma zamenjana, jaz pa pomirjen. Preostanek dneva sva preživela pred kombijem v sončku, se vsake toliko vrgla v morje in poležavala.
10.9.2010
Zjutraj nas ponovno vročina prežene iz kombija in za dobro jutro se osvežim v morju. Kamperisti na plaži odhajajo in prihajajo novi. Nekaj nas je ostalo tudi več dni. Po zajtrku sva se sprehodila do mesta in preživela dopoldne v bližnji kavarni. Popoldan sva se kopala in poležavala na plaži. Zadnji dnevi dopusta so res lepi in počasi nama je že žal, ker morava nazaj. Mene pa tudi čedalje bolj skrbi nalaganje na trajekt.
11.9.2010
Vseh lepih stvari je enkrat konec in tudi za naju je prišel dan odhoda. Za malo boljše počutje se prebudimo v oblačen in hladnejši dan. Kljub temu ne izpustiva jutranjega kopanja, ki je bilo kar malo dihjemajoče. Naloživa se v kombi in se po poti še ustaviva na kavi in se oboroživa z zalogami iz trgovine za vožnjo proti domu. Do Patre imava še 50 km. V pristanišče prispeva 4 ure pred odhodom in ker sva že malo lačna se želiva ustaviti še na dobrem grškem kosilu. Zapeljeva se ob obali, enosmerna ulica vodi v enosmerno in kmalu se znajdeva v totalnem prometnem kolapsu sredi klanca. Garmin usmerja v eno stran, znaki v drugo. Ob prvi priliki zavijem nazaj in parkiram v pristanišču. Na kosilo se odpraviva peš in pokosiva v bližnji ribji restavraciji odlično kosilo. Do trajekta prispeva točno 2 uri pred odhodom in skoraj je že spraznjen. Odidem do osebja, da se dogovorimo kako spraviti kombi v drugo nadstropje, kjer je open deck. Po naključju najdem glavnega, ki mi zatrdi, da bodo kmalu začeli nalagati in da se oglasi k meni. To se seveda ni zgodilo, ampak je ob naslednjem mojem obisku poslal nekoga drugega, da se pogovori z mano. Razloži mi, da me bodo z rampo dvignili gor in, da naj se ustavim med nalaganjem, da sporoči naprej. Ko se pripeljem pred rampo, vsi panično usmerjajo kamperje sem in tja in naenkrat je vse pozabljeno. Ustavim na sredini trajekta, poiščem človeka, s katerim sem se dogovoril in spet me pošljejo, k drugemu. V tem času se je nakladanje kamperjev ustavilo, se usedem v kombi, vzamem zalet in premagam klanec v drugi. Na vrhu se parkiramo in pomirjena počakava na odhod.
Copyright 2011, áhasver
Vsebine in slikovno gradivo na teh spletnih straneh in vseh povezanih podstraneh je last áhasver.si in ga je prepovedano prepisovati, razmnoževati ali kako drugače razširjati brez dovoljenja lastnika.
