Obi\u010dajno se na pot odpravimo \u017ee ve\u010der pred nastopom dopusta, tokrat smo se pa zaradi \u010dasovne stiske v miru spakirali tekom dneva in se z dvori\u0161\u010da odpeljali v ve\u010dernih urah. Na\u0161 prvi cilj je bil ozna\u010den v Ninu, ki je za prvo rundo vo\u017enje “ravno prav” oddaljen in ravno prav nizko, da se za\u010dne Dalmacija in s tem povezane lepe pla\u017ee ter pokrajina. Poleg tega se je v prihodnjih dneh obetal tudi dober veter, kar je dodaten razlog za postanek. Za ve\u010derno vo\u017eno obi\u010dajno izberem pot mimo Zagreba in uporabo avtoceste. Vo\u017enja je precej bolj udobna, kot vrtenje volana po dolenjskih ovinkih in premetavanja potnikov sem in tja po avtu. Malo \u010dez mejo naredimo kratek postanek, otroci so \u017ee globoko v spancu, tako da samo na hitro pretegneva noge in odpeljemo dalje. Kmalu nas na poti pri\u010daka zelo mo\u010dno neurje in vesel sem, da smo na cesti sami, saj nas veter premetava sem in tja po avtocesti, de\u017e pa tudi ne pomaga ravno pri vidljivosti. Utrujeni od vo\u017enje omagamo kak\u0161no uro pred Ninom in zaspimo na po\u010divali\u0161\u010du.<\/p>\n
\u010cetrtek, 29.6.2017<\/strong><\/p>\n Po jutranjem roglji\u010du, kavici in hitremu sprehodu Carlosa, se odpravimo dalje. V Zadru sko\u010dimo \u0161e\u00a0 do trgovine in Decathlona, potem pa nadaljujemo pot do kampa Di\u0161pet<\/a>. Kamp poznamo iz prej\u0161njih let in ponuja, nam vse kar potrebujemo za zelo ugodno ceno. Ustvarimo si svoj koti\u010dek in odhitimo na pla\u017eo. Naslednje dni \u010dofotamo, obi\u0161\u010demo mesto, jaz nekaj malega kajtam, po nekaj dneh pa odrinemo dalje. Tudi vremenska napoved ni ravno najbolj\u0161a, zato je premik ni\u017eje na jug smiselna odlo\u010ditev.<\/p>\n Sobota, 1. 7. 2017<\/strong><\/p>\n Odpeljemo se po magistrali in vedno znova me preseneti, kako lepo te\u010de cesta naprej od Zadra. Naslednja destinacija je otok \u010ciovo in kamp Labadusa<\/a>. Znanci ga obi\u0161\u010dejo vsako leto in glede na videno smo se odlo\u010dili, da je kamp pravi za nas. Odmaknjen od vrve\u017ea, z lastno pla\u017eo in ogromno sence na njej, poleg vsega pa urejen kot bi si vsak obiskovalec \u017eelel. V kampu je na voljo restavracija in bar, trgovine sicer ni, vsako jutro pa pripeljejo kruh. Na recepciji so na voljo tudi trije skuterji za izposojo. Za skok do Trogirja odli\u010dna izbira in na tako kratki relaciji sploh ne zara\u010dunajo goriva. Ob prihodu nas pri\u010daka prijazno osebje, na hitro pregledamo parcele in na na\u0161o \u017ealost ne najdemo nikjer dovolj prostora in z dovolj sence za nas. Z dojen\u010dkom se res nismo \u017eeleli “kuhati” v vro\u010dini.<\/p>\n Ponudijo nam mesto na “parkiri\u0161\u010du” za avtodome in prikolice, ki je zunaj kampa v borovcih in prostora skoraj neomejeno. Brez elektrike, a 20% ni\u017eja cena. Vzamemo! :D Dobili smo super pozicijo, lahko smo “razvlekli” vso na\u0161o opremo in u\u017eivali v totalnem miru poleg dveh avtodomov, dale\u010d stran od nas.<\/p>\n Del pla\u017ee je fino v senci, pri morju so naredili nov pomol, ki je super za skakanje, voda pa tako bistra, da se tudi dale\u010d v zalivu vidi dno. Naklju\u010dno v kamp pridejo tudi prijatelji, zaradi katerim smo sploh za\u0161li sem, otroci se med sabo ujamejo, mi pa tukaj obti\u010dimo skoraj cel teden.<\/p>\n Vmes je bila v Trogirju lepa napoved maestrala, zato se tisti dan zapeljemo do Pantane, lokalnega kite spota, kjer sem skoraj vsako leto kajtal sam. Tudi tokrat ni bilo ni\u010d druga\u010de. 2h \u010distega u\u017eitka. :D<\/p>\n Petek, 7. 7. 2017<\/strong><\/p>\n Po tednu lenarjenja in u\u017eivanju v \u010distem morju je \u010das za na\u0161 odhod. Dopoldan se \u0161e vr\u017eemo v morje, spijemo kavico in se odpeljemo do le nekaj deset km oddaljenega Splita, kjer se vkrcamo na trajekt za Bra\u010d. Med planiranjem sva sklenila, da v na\u0161e potovanje obvezno vklju\u010diva otoke, saj lahko v dolo\u010denih predelih najde\u0161 ve\u010d miru. Eden od razlogov za obisk Bola je bilo odkritje malega kampa Aloa<\/a>, ki je za nas idealna kombinacija in ustre\u017ee vsem \u017eeljam.<\/p>\n Le nekaj km stran od mesta Bol, parcele v terasah z ve\u010d ali manj sence, predvsem pa lastno pla\u017eo, brez dnevnih kopalcev, iz katere je mo\u017eno tudi kajtati. Ker v tem delu, deluje termi\u010den veter, je bilo skoraj predobro, da bi bilo resni\u010dno. Predstavljal sem si \u017ee, kako se z dru\u017eino dopoldan namakamo v morju, popoldan jaz odkajtam kak\u0161em se\u0161n, brez uporabe avta za premik na drugo pla\u017eo, zve\u010der pa skupaj u\u017eivamo v son\u010dnih zahodih in lenarjenju.<\/p>\n Ob spustu do mesta Bol opazimo dim, ki se vali iz obale, ampak mu ne namenimo ve\u010dje pozornosti. Usmerimo se proti kampu, ki le\u017ei nekaj km stran od slavnega “Zlatnega rata”. Nasproti nam prihajajo vozila in v paniki mahajo ter trobijo naj \u010dimprej obrnemo. Ugotovimo, da je situacija bolj resna, kot smo mislili. Cesta je bila zaprta, zato se vrnemo v mesto, kjer po\u010dakamo, da gasilci prevzamejo kontrolo nad ognjem. Izkazalo se je, da so goreli borovci na slavni pla\u017ei.<\/p>\n Sem \u017ee omenil, da se lokacija na\u0161ega kampa sli\u0161i predobro? Ob prihodu\u00a0 si izberemo parcelo in se udobno namestimo. Mir, do pla\u017ee strm klanec, ki nas ne moti. Pla\u017ea z nekaj le\u017ealniki za goste kampa, lokalom, morje pa kar dobro razburkano, saj je izpostavljeno na odprto. Po prvo oceni je bila voda \u017ee zelo globoka le malenkost od obale. Na tleh najdem prekrito kamenje z napisom, da je ta del namenjen kajt opremi, kar mi da upanje, da bom vsaj jaz odnesel nekaj od tega, potem pa \u010dim prej nadaljujemo svojo pot na drugo destinacijo. Naslednji dan prejmem hladen tu\u0161, saj izvem, da turistom za kajtanje zara\u010dunajo 200 kun\/dan. Za to ceno ti in\u0161truktorja odpeljeta kajt na odprto morje in od tam nadaljuje\u0161 sam. Emm, ne hvala..<\/p>\n Vseeno smo pre\u017eiveli super dneve v tem miru. Izkazalo se je, da voda sploh ni tako globoka in se lahko brez te\u017eav potaplja\u0161 do dna, razburkano morje je pa tudi samo popoldan, pa \u0161e to ne pretirano. Na najino presene\u010denje se tudi starej\u0161a ni ustra\u0161ila globoke vode, kljub temu, da je komaj dobro splavala. Vsak dan smo viseli na plavajo\u010di plo\u0161\u010dadi stran od obale, kjer smo lahko pole\u017eavali ali pa skakali v vodo.<\/p>\n Nedelja, 9.7.2017<\/strong><\/p>\n Za nedeljo je bil napovedan malo poja\u010dan maestral, zato smo zdru\u017eili prijetno s koristnim in se odpravili na Bol, do kajt \u0161ole Yellow cat. Tudi tukaj te “oskubijo” za 100 kun, vendar ima\u0161 v ceni vsaj kompresor, shrambo za opremo in osebje, ki ti dvigne kajt. Dogovorili smo se tudi s prijateljema, ki sta pre\u017eivljala celo poletje na otoku in sta se nam pridru\u017eila na pla\u017ei. Jaz sem se zelo kmalu pognal v vodo, ravno v trenutku, ko je veter popustil. \u010ce tej situaciji dodamo \u0161e nepoznavanje terena in lokalnih lastnosti, dobimo strmoglavljen kajt+self-launch v vodo=atrakcija za kopalce. :D Vseeno se prebijem na odprto in z ve\u010djim kajtom komaj peljem. V trenutku, ko sem najbolj oddaljen od obale, skoraj bli\u017eje Hvaru, kot Bra\u010du, veter pade skoraj na ni\u010d. Komaj sem uspel obdr\u017eati kajt v zraku, saj sem se zavedal, da ni nobene osnove za dvig iz vode v tem pi\u0161u. :) Nekako se vle\u010dem proti obali, vmes veter zopet poja\u010da, stopim na desko in se za\u010dnem spu\u0161\u010dati proti marini. V planu imam, da kajt zapnem na bojo, potegnem safety in splavam ven. Zgodba se kon\u010da s kajtom v turisti\u010dni ladjici, saj se mi je popolnoma odpel in nekotrolirano “odplaval” do prve ovire, kjer je \u010dakal na moje nadaljne ukrepe. S pove\u0161enim nosom odpe\u0161a\u010dim proti mestu. :) Zaklju\u010dim, da je Bol zahteven kite spot, ki ga ne bom ve\u010d tako hitro dodal na listo \u017eelja.<\/p>\n Torek, 11.7 2017<\/strong><\/p>\n Po \u0161tirih dneh se odlo\u010dimo za nadaljevanje na\u0161e poti nazaj na celino. Po poti do trajekta razmi\u0161ljava, ali bi na Bra\u010du ostali \u0161e nekaj dni in raziskali \u0161e kak\u0161no mestece, vendar je ponudba kampov dokaj slaba oz. so strnjeni predvsem na Bolu. Odpeljemo se do Sumartina, kjer trajekti plujejo do Makarske. Med \u010dakanjem na vkrcanje se ostali \u010dlani, vklju\u010dno s tujimi turisti, pome\u010dejo v vodo, saj je bila vro\u010dina \u017ee preve\u010d huda. Trajekt je precej manj\u0161i kot v Splitu, zato smo malo zaskrbljeni glede Carlosa. Nalo\u017eijo nas vzratno in na cm natan\u010dno, na na\u0161e veselje vo\u017enja mine brez te\u017eav in v manj kot eni uri. Na celini se ustavimo \u0161e v trgovini po zaloge hrane in pija\u010de, nato pa nadaljujemo pot proti Drveniku, in po priporo\u010dilih prijateljev, do \u010dudovitega kampa Male \u010diste<\/a>. Sprva nam je lastnica povedala, da imajo ve\u010d ali manj vse polno in rezervirano, vendar je na koncu le na\u0161la ko\u0161\u010dek sence za nas. Pomagalo je tudi dejstvo, da imamo dojen\u010dka in nas ni \u017eelela na hitro odsloviti. Kamp bi na lestvici do 10 ocenil z 20.<\/p>\n Lastnika imata smisel za urejanje okolice in pla\u017ee, vsak detajl je skrbno premi\u0161ljen, \u010disto\u010da za zgled ostalim kampom. Ostali smo brez besed.. :) Najlep\u0161e so parcele v prvi vrsti, ki so bile \u017eal vse zasedene. \u010ce se kdaj vrnemo, definitivno rezerviramo ob morju v totalni cenci borovcev. Pla\u017ea namenjena gostom kampa je bila ve\u010dino \u010dasa prazna, saj je kamp majhen, nekaj gostov je\u00a0 tudi vsak dan potovalo naokoli. V naslednjih dneh smo se namakali, skakali iz pomolov, iskali \u0161koljke in se potapljali. Definitivno ena bolj\u0161ih lokacij na\u0161ega dosedanjega potovanja.<\/p>\n Petek, 14. 7. 2017<\/strong><\/p>\n Na\u0161a trenutni polo\u017eaj je bil le uro vo\u017enje od izliva Neretve, kamor vsako poletje romajo vsi kajtarji bli\u017enjih dr\u017eav. Termi\u010dni vetrovi delujejo skoraj vsak dan in zagotavljajo popolne pogoje za u\u010denje novih trikov ali pa za\u010detnih korakov. Omenjeni spot sem \u017eelel tudi sam preizkusit, zato smo se odpravili na popoldanski izlet do Neretva Kiteboarding<\/a>.<\/p>\n Nizka voda in on-shore stabilen veter, sta blagodejno vplivala na moje nadaljne razpolo\u017eenje. :)<\/p>\n Tokrat smo Carlosa pustili v kampu, ker ga nismo \u017eeleli mu\u010diti z vo\u017enjo. Na\u0161 izlet se je zaklju\u010dil v zgodnjem ve\u010deru, ob prihodu v kamp nas je pa pri\u010dakalo presene\u010denje. Carlos se je odvezal in prosto sprehajal po kampu. Za trenutek mi je zastalo srce, saj imata lastnika kampa velikega psa, Carlos pa ni ravno najbolj\u0161i prijatelj neznancev. Poleg vsega so nas sosednji otroci prestra\u0161ili, da je lajal na goste in so morali posredovati. Najraje bi se ugreznila v zemljo. Vseeno smo \u0161li povpra\u0161at lastnika, ali je bilo kaj narobe in ugotovili, da je bil ves \u010das pridno na parceli in da imamo po njihovih besedah lepo vzgojenega psa. :)<\/p>\n Naslednji dan smo se kopali, skakali v vodo in se zve\u010der sprehodili do bli\u017enjega mesta. Popoldan smo pre\u017eiveli na pla\u017ei, sandale so zamenjale plavutke, na glavah smo pa namesto son\u010dnih o\u010dal nosili maske. Proti ve\u010deru je za\u010delo sumljivo pihati in postalo je neprijetno hladno. V restavraciji so \u017ee cel dan vrteli odojke in vabili na ve\u010derjo. Ker je starej\u0161a \u017eelela poskusiti kaj so pripravili, smo se odpravili nekaj pojest. Veter \u0161e vedno ni ponehal, celo stopnjevala se je njegova mo\u010d. Sredi no\u010di nas je zbudilo premetavanje kombija, v kampu je vladal kaos. \u0160otori so bili podrti, stvari razmetane vse naokoli, pesek je bole\u010de nosilo po zraku. Ker na\u0161 najmlaj\u0161i \u010dlan ni mogel zaspati, sva se z nosilko zavlekla v bli\u017enjo gara\u017eo in vedrila. :) V intervalih smo prespali no\u010d in se zjutraj odlo\u010dili, da nima smisla vztrajati tukaj, kot ka\u017ee bo podobno stanje tudi v naslednji dneh.<\/p>\n Sobota, 15. 7. 2017<\/strong><\/p>\n Pospravimo in se odpeljemo proti Primo\u0161tenu. Mesto nam je zelo v\u0161e\u010d, poleg tega je le nekaj km stran, nam ljubi kamp Tomas<\/a>. V njem smo pred leti pre\u017eiveli krasne trenutke in tudi starej\u0161a ne more pozabiti kako se je imela lepo. \u010cista voda, skakalnica, gugalnica nad morjem in nepozabni son\u010dni zahodi.<\/p>\n Ker gre za mali kamp, nas seveda skrbi ali bo kaj prostora za nas. Na veliko presene\u010denje ga dobimo v prvi vrsti ob pla\u017ei in predvsem dovolj sence za na\u0161ega najmlaj\u0161ega. Pripravimo si bazo, odpremo pivo in odklopimo glavo. :)<\/p>\n Starej\u0161a si je kmalu na\u0161la dru\u017ebo pri sosedih, opazili smo tudi iste goste iz pred nekaj let. Na tem mestu smo ostali cel teden in, razen ob\u010dasnih kolesarskih izletov do bli\u017enjega mesta ali Primo\u0161tena, nismo spreminjali polo\u017eaja. Veliko smo se potapljali, skakali v vodo in u\u017eivali v miru.<\/p>\n V \u010dasu na\u0161ega bivanja so po celi hrva\u0161ki divjali po\u017eari in tudi tukaj je bilo zve\u010der opaziti svetlo nebo nad \u0160ibenikom. Pri\u010da smo bili tudi zajemanju vode gasilskih letal, prav pred na\u0161im kampom.<\/p>\n Sobota, 22. 7. 2017<\/strong><\/p>\n Prehitro je pri\u0161la sobota, ko je bilo potrebno pospraviti in se vrniti domov. Dopoldan se \u0161e zadnji\u010d vr\u017eemo v vodo, po\u010dasi uredimo na\u0161e stvari, se poslovimo in z ob\u010dasno gu\u017evo na cesti pridemo pozno zve\u010der domov.<\/p>\n Malo dalj\u0161i dopust je bila lepa izku\u0161nja, vendar smo na koncu zaklju\u010dili, da 4 tedni hitro minejo in na koncu nima\u0161 ob\u010dutka, da si bil dolgo naokoli. Naslednje leto bomo poskusili pohajat ve\u010dkrat za kraj\u0161i \u010das in potem la\u017eje naredili primerjavo.<\/p>\n V avgustu se nam obeta \u0161e en morski vikend, ko bo \u0161la starej\u0161a s starimi star\u0161i na morje in bomo sami trije podalj\u0161ali do nedelje. Ve\u010d pa v naslednji objavi<\/a>.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Letos se je na\u0161a dru\u017eina pove\u010dala za enega \u010dlana, zato sem v slu\u017ebi prijazno povpra\u0161al po malo dalj\u0161em dopustu v \u010dasu poletja in prijazno so mi ga odobrili. Na\u010drti so bili veliki, poigravali smo se tudi z mislijo o na\u0161i ljubi Gr\u010diji, kjer bi novorojen\u010dek praznoval pol leta, kot njegova starej\u0161a sestrica nekaj let nazaj. … <\/p>\n![\"\"](\"http:\/\/www.ahasver.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/08\/IMG_7423_1200x800.jpg\")
<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>
\nOb naslednjem premiku sva malo razmi\u0161ljala tudi o Dubrovniku, vendar sva bila enotna, da bi se \u0161li samo odkljukat in si to destinacijo raj\u0161i prihranimo za naslednji\u010d. Tako smo se odpeljali proti severu in za cilj ozna\u010dili Omi\u0161. Upala sva, da bomo v kampu Sirena<\/a> na\u0161li senco in se lahko ustavili za nekaj dni. Na na\u0161e presene\u010denje se je kljub polnemu kampu na\u0161lo mesto, ki nam je ustrezalo.<\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>