V avgustu je bila napovedana burja in smo s prijatelji odšli v Italijo kajtat. Ker je pihalo dva dni smo prespali na plaži odmaknjeni od mesta, katero sem poznal že od prej, nikoli pa nismo še prenočili. Nekaj tednov kasneje sem družino odpeljal v te kraje na kolesarski vikend in v upanju, da najdemo kaj sonca. Povsod je bilo namreč napovedano slabo vreme.
Na plaži smo parkirali poleg nemške družine in nekaj italjanov, ki so na žaru pekli ribe. Na tej divji plaži stoji tudi ogromen kamin, kjer si lahko spečeš dobrote. Carlos je bil spet cel vikend brez povodca in zelo užival v vohljanju okoli. Predvsem italjanske ribe so mu bile zelo všeč. :) Pod drevesi smo si našli kotiček za kosilo in počivanje.
Najmlajša je do potankosti pregledala okolico, popoldan smo pa pripravili kolesa in odkolesarili proti Gradu.
Kolesarska pot se začne po nasipu ob morju, kasneje zavije v notranjost in je speljana skozi naravni rezervat do mesta. Kljub temu je zelo zanimiva, primerna za otroke in dovolj umaknjena od avtomobilov. Prekolesarili smo nekje 12 km v eno smer, v Gradu spili kavo in polizali sladoled, tik pred odhodom pa doživeli še vajo za letalski miting.
Opazovali smo mojstrski ples pilotov, ki so leteli tako nizko, da si med preletom jasno videl v njegovo kabino. :) Doma smo preverili in ugotovili, da je bil dogodek v nedeljo popoldan, ta dan so imeli pa vajo. Zvečer sva zunaj ostala le še najbolj pogumna (komarjev je bilo ogromno, najmlajša je pa tako že spala) in modrovala pozno v noč. Komarniki, ki smo jih zašili za vrata so res odlično opravljali svojo nalogo. :) Ponoči nas je ropot kapljic nežno zazibal v spanec in nam lepšal noč. Zjutraj smo imeli ravno dovolj časa, da smo brez dežja pojedli zajtrk, se malo sprehodili in pospravili stvari. Kasneje smo ugotovili, da je v Gradu cel dal sijal sonček in smo prehitro odpeketali proti domu. Bomo vedeli za drugič. Bilo je lepo, letošnje poletje je res neverjetno.