S pomočjo prijateljice sva dobila informacije o Slovenskem društvu za pomoč hrtom, ki pomaga odsluženim hrtom tik pred verjetno usmrtitvijo. Oba sva imela željo po kužku, vendar sva s končno odločitvijo odlašala zaradi prostorske stiske. Informativni sprehod po Rožniku naju je dokončno prepričal in padla je odločitev. Izvedela sva veliko o pasmi, njihovih potrebah in v kakšnih pogojih lahko bivajo, zato sva se odločila, da v dom sprejmeva španskega hrta (Galga). Od takrat je povsod z nama in najine odločitve ne obžalujeva niti za trenutek. Ime sva mu dala Carlos.
Carlos je velik uživač (po lastnikih), radovednež in zelo potrpežljiv kuža. Po 14 dneh bivanja v Sloveniji je šel z nami na jadranje, nekaj tednov kasneje smo obiskali prijateljico na Danski, poleti je z nama preživel 3 tedne potepanja po Grčiji. Skratka dogaja mu na polno. Vsako stvar sprejme z velikim zanimanjem in s prvim dnem nas je popolnoma osvojil.
