Berlin

Za krompirjeve počitnice nam je uspelo več stvari. Z “malčico” smo šli prvič na letalo, končno nam je uspelo obiskati prijatelja, ki sta že skoraj eno leto v Berlinu, spoznati smo pa tudi nemško pediatrinjo, a o tem v nadaljevanju.

Že pri zadnjem obisku prijateljev v Sloveniji smo se dogovorili, da se za novembrske praznike oglasimo v tem čudovitem mestu, Berlinu. Prevozno sredstvo smo izbirali do zadnjega, vendar je sredi oktobra prepričala ponudba Lufthanse in kupili smo karte za letalo. Z otrokom sva prvič potovala, enourni let Zagreb- Berlin je bil pa točen za tovrstno preizkušnjo.

Tokrat naš pesjanar žal ni mogel z nami, zato smo ga dan prej peljali na počitnice in zgodaj zjutraj nadaljevali pot do letališča. Prejšnji večer sem opravil online check-in na telefon prejel potrdilo, nato pa zaspal z mislijo, da je vse urejeno.

Zjutraj mi vseeno ni dalo miru in po pregledu potrdila ugotovim, da sem uspel opraviti check-in samo za mojo drago. Na letališču nekaj časa brskajo, nato uslužbenka postavlja vprašanja svoji sosedi, zavrti telefon in še vedno ne vedo kaj storiti. Na koncu le izvem kje je težava in sicer niso znali ustrezno kategorizirati hčere. Na koncu so ji dodelili svojo karto in lasten sedež na letalu. Luksuz, cela vrsta samo za nas. A vseeno se s tem zgodba ni končala, pri vkrcanju ponovno težave, telefonski pogovori in čakanje. V shuttle stopimo zadnji in se normalno namestimo na sedeže. Kljub temu, da je let trajal dobro uro smo kmalu po vzletu dobili malico in kavo. Najmlajša je z zanimanjem gledala skozi okno, saj je bil  pri spuščanju nad Berlin  pogled res veličasten. Ogromno mesto, brez visokih nebotičnikov, med hišami in bloki pa nešteto zelenih površin. Berlin je znan po tem, da v poletnih mesecih Berlinčani prirejajo piknike na vseh travnatih površinah v mestu.

Na letališču sta nas počakala prijatelja in skupaj smo se odpeljali do njunega stanovanja, ki je bilo oddaljeno pol ure z avtomobilom. Na hitro smo nekaj vrgli vase, nato pa pograbili vsak svoje kolo in “oddrveli” na ulice.

Sklenili smo, da se ustavimo na kavi in prijatelj je na hitro poiskal primerno lokacijo. Presenetil nas je s kavarno, ki je bila narejena kot otroška igralnica. Naša mala se je zapodila v vse igrače, poganjalčke, tobogane, mi smo pa prijetno poklepetali, saj se že dolgo nismo videli. Na poti domov smo se ustavili še na odličnem falaflu in napolnili naše prazne želodce.

Naslednji dan smo imeli v planu obisk živalskega vrta, a tokrat smo se po mestu premikali s podzemno železnico in vlakom. Pri blagajni v park si lahko sposodiš voz za otroke in pospraviš tudi vso kramo, ki jo vlečeš s sabo.

Za zaključek našega ogleda smo se z najmlajšo ustavili še na ogromnem igrišču sredi živalskega vrta, nato pa se lačni počasi odpravili domov.

Zvečer je našo malo skuhalo in vročina jo je matrala do konca našega obiska v Berlinu. Celo tako daleč se je razvilo, da smo odšli do zdravnika. Očitno je dobila lepo porcijo trebušne viroze, ki se je potem razvlekla še na kakšen teden v Sloveniji. Dan in pol smo tako preživeli v stanovanju, a se med tem časom nič manj zabavali. Proti koncu našega obiska je bilo malo boljše, toliko da smo se z avtomobilom odpravili malo na okoli. Pri najinem prvem obisku nisva našla ostanke zidu, zato smo ga šli pogledati tokrat. Čez celoten del so narejeni grafiti umetnikov, seveda na temo delitve in življena tistega časa… Naredili smo nekaj fotk nato pa obiskali še turško četrt v bližini.

Na ulični tržnici imajo res zelo lepe izdelke. Prodajalci so res pravi umetniki in tudi cene teme primerne, ampak skoraj na vsaki stojnici si najdeš kakšno stvar, ki ti je všeč. Za kosilo smo se namenili pripraviti hamburgerje in v tem delu naj bi imeli najboljše mleto meso, ki je poleg dobrega okusa tudi nesramno poceni. In res, ob poskušanju naših domačih hamburgerjev se je slišalo samo momljanje in uživanje v jedi. Razlike se ne da opisati z besedami…

Čas našega odhoda se je prehitro bližal, mnogo je ostalo še neodkritega, kar je pa le dodatna vzpodbuda za našo vrnitev. In vsekakor se bomo še vračali v to čudovito mesto, ki nikoli ne spi.