Ko je že kazalo, da ne bomo sploh deležni jeseni, ampak bo poletje takoj prešlo v zimo, nas doleti vikend z lepim vremenom in prijetnimi temperaturami. Družino komaj prepričam, da je gretje za ponoči dovolj in bo čez dan na morju dovolj toplo za uživanje. V petek med kosilom skočim po kombi, v trgovini nabavim vse potrebno in težko pričakujem konec službe. Oddelam potrebno in začnem po poti pobirati ostale člane družine. Doma še naložimo Carlosa, v avto vržem SUP in slackline, ob šestih se pa že peljemo po avtocesti proti Izoli. Glede na večerni prihod do obale se nam ne zdi smiselno riniti v kamp in si to veselje pustimo za soboto. Spodnji del parkirišča se zapolni do zadnjega in se vsi sprašujemo, če imajo avtodomarji kakšen zbor.
Lepo vreme nas je zbezalo ven kot martinčke in nihče ni želel izpustiti te priložnosti. Ob zvoku gretja zaspimo v topli postelji, zjutraj nas pa pričaka lep sončni vzhod, katerega bi na “žalost” zamudila, če naju ne bi najmlajša vrgla iz varnega zatočišča pod odejo. Carlos, pregret od toplega zraka, ki mu piha 30 cm stran, se tresajoč odpravi na vohljanje po okolici.
Po zajtrku se odpravimo peš do mesta na kavico, po poti na hitro pozdravimo prijatelja, ki ju srečamo na njunem mopedu in se okoli 11h odpeljemo proti Novigradu. Kamp Sirena je naša destinacija, slike obetajo, cene malo manj, ampak za en dan ne bomo komplicirali. Sledilo je obvezno testiranje morja, ko smo se dovolj udomačili pa napenjanje slacklina in priprava SUP-a.
Obe zadevi sta trenutno najbolj aktualni v naši družini. Med vsemi člani, z izjemo Carlosa. Pri njemu je aktualna zadeva spanje, čimveč kar ga lahko stlačiš v 24 urni dan. :) Z najmlajšo sva ugotovila, da morje niti ni tako slabo, zato sem jaz veselo zaplaval in za nekaj časa postal vlečna ladja, ki prestavlja čolniček po zalivu.
Po kosilu smo se spravili na kolesa in odpeljali v mesto. Ob poti smo opazili turistični vlakec, ki smo ga sklenili izkoristiti za nazaj. Novigrad je lepo malo mesto, poseben čar mu je dodal še letni čas in prav fino smo preživeli popoldan. Založili smo se tudi z dozo kofeina in veliko vrečo Neretvanskih mandarin iz kombija ob cesti. Noč smo preživeli mirno in na toplem, dokler se gretje ni ugasnilo zaradi praznega akumulatorja. Takoj mi je bilo jasno, da si z električnim kablom iz omarice nič kaj dosti ne pomagamo, a na našo srečo ni bilo zunaj mrzlo in smo preživeli do jutra brez trežav. Ob sedmih sem uprizoril budnico ostalim gostom, saj sem moral kombi vžgati, da smo zagreli prostor in se lahko normalno oblekli. Po zajtrku smo se še zadnjič odpeljali z vlakcem do mesta in nazaj, bližal se je pa tudi čas našega odhoda. In popoldanskega spanca malčice, komaj smo še odrinili pravi čas. :) Bilo je zelo lepo, prekratko kot vedno, a ravno dovolj dolgo, da se nam spet toži po lepem vremenu in morju. Drugi dom na kolesih bo počasi šel v zimski spanec, kar pa ne pomeni, da se naše raziskovanje konča. Čez praznike obiščemo prijatelja v Berlinu, a tokrat z letalom. Več o tem pa, ko se vrnemo…