O Kokrskem sedlu in našem poskusu izleta sem že pisal. Tokrat sva šla na jutranji pohod sama s Carlosom, prepričana v najin uspeh. Vikend je bil sončen, zato nisva oklevala in se v nedeljo že zelo zgodaj zjutraj odpravila od doma. Izhodišče je bilo isto kot prvič in ponovno sva si izbrala 2 urno pot. V nahrbtnik sva si naložila malico in pijačo, seveda nisem smel pozabiti tudi na Carlosa.
Polno naložena sva se okoli pol osmih zjutraj pognala iz izhodišča do Cojzove koče. Carlos je zagnano oddivjal v klanec, ne vedoč kaj ga čaka, da bi lahko bolj smiselno varčeval z močmi. :) Na začetku se pot strmo vzpne iz gozda in poskrbi, da se telo dobro ogreje za nadaljevanje in da se pljuča dobro nadihajo svežega zraka. Po slabi uri sva prispela do vmesne točke, kjer sva sedla na klopco, pojedla malico in se odžejala. Končno sva zapustila megleno dolino in uživala na sončku. S časom sva bila rahlo omejena, zato sva kmalu nadaljevala svojo pot do cilja.
Grmičevje se je začelo redčiti in kmalu sva prispela do skalnatega in plazovitega dela na najinem pohodu.
Vmes je strmina malo popustila, ampak premalo, da bi bilo omembe vredno in da bi midva občutila kakšno razliko. Na spletu sem našel informacije, da se pot proti koncu vleče, saj vidiš vrh in dobiš napačno predstavo o ostanku poti. Ker sem se pripravil na najhujše, mi je zadnji del hitro minil. Z najino kratko pavzo in počasnim sopihanjem sva na vrh prispela v slabih 2 urah. Koča je bila zaprta in v senci, zato sva se midva povzpela še malo višje in se vrgla v travo na soncu. Prijetno utrujena sva uživala v nepredstavljivi tišini, toplemu soncu, miru in predvsem stran od vsakodnevnega vrveža.
Na kratko sta naju obiskali dve Planinski kavki, kljub pripravljenosti fotoaparata sem bil delček sekunde prepozen. Na desni strani sva občudovala Grintovec, najvišji vrh v Kamniško Savinjskih Alpah, še bolj občudovanja vredni so bili pa planinci, ki so brez počitka nadaljevali svojo 4,5 urno pot preko sedla.
Po malo daljšem poležavanju sva se odpravila nazaj v megleno dolino, zadovoljna, da nama je uspelo in utrujena po prvem malo bolj resnem pohodu.
S Carlosom sva prišla do svoje zmage, posledice bova pa čutila še naslednjih nekaj dni… :)