Vikend napolnjen z lepim vremenom sem izkoristil za več športnih aktivnosti. V soboto sva se s prijateljem odpravila na 260 km oddaljeno jezero v Italiji, Lago di Santa Croce. V tem delu delujejo termični vetrovi, kar zagotavlja južni veter ob vsakem lepem vremenu. Statistika je bila odlična, saj je zadnjih 14 dni vsako popoldne pihalo okoli 20 vozlov. Voda naju je premamila, zato sva se zjutraj odpeljala proti Italiji v upanju na uspešen kitesešn.
Ob prihodu je bilo že nekaj kajtarjev in surfačev na spotu, v roku ene ure sem naštel preko 30 kajtov. A žal so bili vsi na plaži, ker o vetru ni bilo ne duha ne sluha. Po 5 urnem čakanju, dvakratnemu pospravljanju in postavljanju opreme sva se končno opogumila in skočila v vodo. Tisti, ki so se prebili do sredine jezera so ujeli dokaj lep veter in odfurali vsaj eno uro, ostali smo z enakimi ambicijami ostali v bližini plaže in so nas kajti v vodi vlekli na drugo stran jezera. Smo pa vsaj izkusili sprehajalno pot, ki po vsej verjetnosti obkroži jezero. Proti večeru sva se odpeljala domov, za piko na i obtičala v koloni pred Palmanovo in tako zgubila še dodatne pol ure že izgubljenega dneva. V naslednjih dneh so seveda pogoji na jezeru spet idealni.
V nedeljo sem bil zmenjen za plezanje v skali, zato smo se že zjutraj odpravili od doma do sorodnikov. Prva izkušnja v skali je bila fenomenalna, že tako velika želja po plezanju se je samo še povečala in komaj sem čakal, da splezam še kakšno smer. Vse skupaj je neverjetno pomirjujoče, daleč stran od vrveža uživaš v naravi, tišini in se počasi dvigaš proti vrhu izbrane smeri. Svoja pričakovanja sem za prvič izpolnil in veselim se naslednjega plezanja in druženja s tako dobro družbo, kot je bila v nedeljo.