Ponovno ob morju

Vsi štirje smo se zelo veselili ponovnega obiska na morju. Prve vikende po našem dopustu smo namenili družini in obiskom, sedaj je pa končno prišel čas, da skočimo za nekaj dni na obalo. Najboljša izbira nama je bila na koncu Istra, saj sva Krka in okolice že malo naveličana, v prvi vrsti sva pa iskala mir in odmaknjenost od turističnega vrveža. Mir smo našli, kljub temu, da se je v okolici trlo slovenskih turistov. Pri iskanju lokacije za prijetno preživetje vikenda sem dobil informacijo o plaži, kjer se lahko prenoči. V petek sem odšel prej iz službe in okoli 16 ure smo jo veselo mahnili proti Barbarigi. Spet v prijetni vročini, seveda. :) Zvečer prispemo v borovce, ki so polno zasedeni z dnevnimi kopalci. Kot rečeno, sami Slovenci in občutek imam kot da sem na slovenski obali.

Na koncu najdemo cestico in se odmaknemo v samoto. Po okolici opazim nekaj šotorčkov in tudi mi se parkiramo na koncu pred plažo. Zvečer se vse sprazni in s Carlosom oddidemo v raziskovanje okolice. Krožni makadam je totalno v senci borovcev in primeren za sprehode, kakšnih 600 m stran je lokalček na plaži in malo večji zaliv. Pozno zvečer zaspimo v prijetnem vetriču, ki hladi našo rezidenco. Do jutra vsi spimo kot ubiti. Otroče celo potegne do 7.30, kar je za debelo uro več od običajnega. Dopoldan preživimo sami, kasneje se nam pridruži še slovenska družina (očitno so tukaj stalni gostje, ker se z vsemi dobro poznajo ). Malo se kopamo, dostop je sicer težji, ampak oddtehta mir, ki smo ga deležni na plaži. Poležavamo v hladni senci in uživamo odklopljeni od vsega, brez telefonov in ostale nepotrebne tehnike. Dan se zdi zelo dolg in točno takšen vikend smo potrebovali. Na plaži sem že prvi dan opazil skulpture iz kamnov in občudoval voljo kreatorja. Nekatere so res posebne in kapo dol za trud in čas.

Tudi sam sem se lotil skromne postavitve in nastalo je tole. Po končanju sem hitro vse pofotkal, da se slučajno ne zruši in bil seveda zelo ponosen svoj dosežek. :)

Zvečer se sliši pridušena glasba iz lokalčka v sosednjem zalivu, ampak se ne pustimo motiti. Bolj moteč je komar v kamperju, ki pridno išče naše žile in nam para živce. Zjutraj se zbudimo vsi popikani z mano na čelu in ponovno se sprašujem zakaj še nisem kupil mreže in zaprl vse možne vhode na kamperju. V tretje se ne bom pustil tako zavesti in to uredim v kratkem, sedaj pa res. :)

V nedeljo smo odšli do mesta na kavo in po kruh. Opazila sva, da natakarji govorijo tekoče slovensko in imajo menije v slovenščini. Vse pohvale, očitno tukaj poteka vsakoletna selitev našega naroda, da se tako potrudijo, kar jim običajno ni v navadi (saj po mojih izkušnjah je tako). Zaključek in potrditev ostalih članov je, da smo preživeli super sproščujoč vikend in se bomo vračali še celo poletje, če bo le čas dopuščal.