Pa smo otvorili sezono morja. Začelo se je s koncem zgodbe Westfalie, oziroma končalo z začetkom novega poglavja, ko sva prodala Caravello in končno uredila registracijo Westfalie. V četrtek pred odhodom mi je še prijatelj forumaš pomagal zmontirati plin, tako da smo bili komplet pripravljeni za nove dogodivščine. Od vsega navdušenja sem v petek vstal že ob 5.30, ravno prav saj se mi čez teden ni uspelo pripraviti in sem tako poskrbel, da nam nič ne bo manjkalo na “mini dopustu”.
Čakal naju je še en dan v službi, potem pa direkt proti jugu. Pri iskanju destinacije sva pristala v Premanturi, malo zaradi nove lokacije, malo zaradi napovedane burje in malo zaradi popusta pri online rezervaciji, ki se je izkazal da to ni. V dobri veri, da imamo vse vključeno v paketu, ki ga oglašujejo na spletni strani, sva kljub temu doplačala za psa. Ok, se ne sekiramo ker smo na morju, v drobnem tekstu pa tako piše, da so cene informativne. :)
Po poti smo naleteli na zelo slabo vreme, saj je jugo prinašal nevihte in nič ni kazalo na izboljšanje. Skrbelo naju je, da bova zaradi dežja prisiljena spati v pritličju, pa tako sva se veselila spanja na strehi. V kamp Stupice smo prispeli okoli 21. ure, ravno prav da smo tavali v temi v iskanju prostora. V kampu težko najdeš ravno parcelo, tako da smo sosedom pripravili budnico s prestavljanjem kombija in iskanje dobrega položaja. Končno najdem nekaj primernega, želim priklopiti elektriko in imam prekratek podaljšek. Za ta večer bo ok, bomo videli zjutraj kaj nam ponuja okolica.
Iz neba je padalo še nekaj kapljic, vendar se vseeno odločiva za dvig strehe in spanje zgoraj. Spiva bolj rahlo, saj postelje nisva vajena, ampak vse nadoknadiva v naslednjem dopoldnevu. :)
V soboto zležavanje, klepet s sosedom surfačem, pitje piva, zležavanje, klepet, pitje p… Proti večeru se jugo obrne v burjo, sosed ob 20. uri leti v morje, jaz malo oklevam in se na koncu odločim ostati suh. Čez kakšno uro mi je seveda žal, saj so bili pogoji odlični.
Drugo noč spiva odlično, vetru se ne pustiva motiti, prebudi nas vroče jutro brez sapice in hitimo odpirati okna. Dopoldne je začela pihati burja, sosed je ponovno tekel v vodo. Po poti mi je še uspel zaklicati da napovedujejo ojačanje in naj pohitim z opremo in tudi jaz ujamem kakšno furo. Na otočku sem opazil domačine s kajti, nekaj bo že moralo biti. Vzamem 15-ko, vse pripravim, poskusim it v vodo, vse pospravim in se uležem pred kombi. Za kajtarje premalo vetra. :)
Popoldne sva se odpravila do gostilnice na kosilo in potem počasi proti domu. Prvi vikend na morju je bil čudovit, umirjen in sproščujoč. Po poti nazaj sva že delala načrte za naslednji teden.
Se že veselim!