Že mesec in pol preživljam lepe trenutke s hčerko in skoraj ni dneva, ko se ne bi potepali ali bili vsaj zunaj okoli bloka. Včeraj nas ni ustavil niti sneg, podali smo se na obisk k prijateljem, ki živijo malo višje in lokacija obeta veliko snega. Obiska se vedno zelo razveseli tudi Carlos, saj ima družbo dveh hrtic, poleg tega ograjeno zemljišče ponuja ogromno prostora za divjanje in raziskovanje. Z dodatkom snega je razburjenje še toliko večje.
Tudi odraslim otrokom ni bilo dolgčas, saj smo si pri nekje 40 cm snega hitro “odprašili” borde in začeli postavljanti skakalnico. Kot majhni otroci smo se podili po klancu in za vsakih skokom povečali skakalnico. Včasih mora it tudi na otročje, da sprostiš ventile na katere pristiska teža vsakdana. :) Ob vsemu dogajanju in adrenalinu smo popolnoma pozabili na fotoaparate, imel sem celo pripravljeno kamero, ki pa je ostala doma. Ko je otrok umirjen, je potrebna hitra logistika, da se čimprej odpraviš od doma in od vsega hitenja polovico stvari pustiš v stanovanju. :)
Popoldan smo se vrnili domov in se še nekaj uric pocrtali, potem je pa utrujenost premagala tudi najmlajšo. Zrak ji je zelo koristil, saj je spala skoraj do zjutraj in smo ponoči ustali samo enkrat. Carica mala!