Natanko pred enim tednom sem sprejel službo s superpolnim delovnikom do konca življenja. Moj delodajalec je hčerkica, ki se nama je rodila 29.12. ob 12.30 in nama za vedno spremenila življenja. Ko sem jo prvič zagledal so me preplavila zelo močna čustva in tudi po enem tednu še nisem dojel, da je ta štručka čisto in samo najina. V čast mi bo, da bom z njo delil svoje življenjske izkušnje in ji pomagal pri njenih lastnih. Potrudil se bom, da jo bom vodil po pravih poteh, ji pomagal pri težkih odločitvah in hkrati dovolil, da se razvija v samostojno osebo. Z veseljem ji bom razkazal svet in zelo se veselim vseh skupnih trenutkov. Težko že pričakujem nove dogodivščine z njo in zaradi nje. :)
knjiž. človek, ki ga nemir žene po svetu, večni popotnik.