
Piran. Naše najljubše mesto na slovenski obali v katerega se vrnemo vsaj enkrat letno. Verjetno tudi zaradi dejstva, da sva tukaj pred osmimi leti preživela dva čudovita dneva s prijatelji in zadnji dan zaključila s sladkim “Da” v mestni hiši na Tartinijevem trgu. Nisva dolgo čakala, da sva ob rojstvu najmlajše odšla na izlet v te kraje, kjer sva ji razkazala lepote mestnega jedra in obmorskih hiš. V začetku letošnjega leta se je potomka na družinski lestvici premaknila stopničko višje in spremenila status iz “najmlajše” v “starejšo sestrico”. Počakali smo samo še na primeren čas in tradicionalno odšli na izlet do obale. Zadnje leto je pri nas zelo aktualen tudi film najine mladosti “Poletje v školjki” in obisk Pirana smo izkuristili tudi za odkrivanje različnih lokacij iz snemanja.

Parkirali smo se pri hotelu Bernardin, starejši nataknili na noge rolarje, mlajšega posadili v voziček in se v počasnem tempu odpravili proti Piranu. Ob prvi gostilnici nas je zagrabila lakota in ker smo imeli časa na pretek smo se ustavili na kosilo. Izkušnje nam pravijo, da lačen ni dobro hoditi po svetu in zdelo se nama je več kot smiselno, da napolnimo želodčke pred nadaljevanjem poti.

Na Tartinijevem trgu smo se ustavili na kavici, gladka tla izkoristili za norenje in rolanje, nadaljevali naprej na Prvomajski trg in zaključili krog ob morju, kjer smo v vodo metali kamenčke in se nastavljali soncu. Po več urah smo se polni energije in prijetno utrujeni vrnili na naše izhodišče, vendar nismo bili še pripravljeni na odhod, zato smo posedeli še na plaži pri Bernardinu. Kot vedno smo preživeli krasen in topel zimski dan ob morju.